Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protesta, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. HRW je poudaril, da Združeno kraljestvo širi represivne ukrepe proti mirnim protestnikom, kar spodkopava demokracijo in človekove pravice. Opozorili so na podobnosti z represivnimi ukrepi, ki jih izvaja vlada Viktorja Orbána na Madžarskem.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu se je v zadnjih desetih dneh močno zaostril val protestov, ki so jih sprožile hude gospodarske težave v državi. Po poročanju tiskovne agencije Fars so se nemiri razširili po celotni državi, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami stopnjevali v nasilje. V zadnjih incidentih na zahodu države je bil ubit policist, skupno število smrtnih žrtev med civilisti pa je naraslo na najmanj 27 oseb. Najhuje je bilo v provinci Ilam na zahodu Irana, kjer so se protestniki spopadli s policijo zaradi nezadovoljstva nad visoko inflacijo in pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin. Iranske oblasti so na ulice napotile dodatne enote, vendar se demonstracije kljub represivnim ukrepom nadaljujejo. Protesti odražajo globoko nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva, ki ga hromijo tudi mednarodne sankcije in visoka stopnja brezposelnosti.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

V okrožju Melkšahi v iranski provinci Ilam je med oboroženim spopadom z neznanimi napadalci življenje izgubil pripadnik državnih policijskih sil. Po uradnih navedbah policijskega poveljstva province Ilam je do incidenta prišlo v času nemirov v omenjenem okrožju, kjer so se varnostne sile spopadale z oboroženimi posamezniki. Oblastem za zdaj še ni uspelo identificirati ali prijeti vseh vpletenih v napad, ki se je končal s smrtjo častnika. Incident se je zgodil v kontekstu širših varnostnih napetosti v regiji, kjer so se policijske enote odzvale na poročila o oboroženem odporu in javnih nemirih. Poveljstvo policije je potrdilo identiteto žrtve in napovedalo podrobno preiskavo okoliščin napada. Dogodek poudarja nestabilne varnostne razmere v določenih delih Irana, kjer prihaja do sporadičnih, a nasilnih spopadov med državnimi organi in oboroženimi skupinami ali protestniki.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Iranska policija je v kraju Malard, natančneje na trgu Golha v soseski Marlik, identificirala in pridržala 18-letnega moškega. Po navedbah lokalnih organov pregona so mladeniča ujeli med dejanjem vandalizma, ko je s kamenjem napadel policijsko vozilo. Oblasti so dogodek označile za delo »prevaranega posameznika«, ki je skušal izvajati sabotažo. Po aretaciji so bili objavljeni prvi videoposnetki osumljenca v spremstvu policije. Pridržanje so izvedli pripadniki enote za javno varnost, ki so mladeniča spremljali med operativnim posegom na terenu. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora, osumljenec pa se trenutno nahaja v policijskem pridržanju zaradi obravnave kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad-Reza Radan je v uradnem nagovoru pozval starše, naj pozorno spremljajo dejavnosti svojih otrok v luči trenutnih razmer v državi. Radan je izpostavil nevarnost tako imenovanih 'ustvarjalcev žrtev', s čimer se je referiral na skupine, ki naj bi po navedbah iranskih oblasti namerno povzročale incidente s smrtnim izidom za namene propagande proti režimu. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko iranske varnostne sile krepijo nadzor nad mladostniki, da bi preprečile njihovo vključevanje v protivladne proteste. Poveljnik je poudaril, da morajo družine zaščititi svoje otroke pred 'pastmi', ki jih po njegovih besedah nastavljajo sovražni elementi, s čimer želi policija omejiti mobilizacijo mladih na ulicah.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

Namestnik oddelka za boj proti ponarejanju in goljufijam iranske kriminalistične policije je sporočil, da so organi pregona aretirali moškega, ki je s pretvezo predprodaje stanovanjskih enot ogoljufal približno 50 državljanov. Osumljenec je prek zavajajočih oglasov v družbenih medijih privabil žrtve in s tem pridobil protipravno premoženjsko korist v ocenjeni višini 550 milijard rialov. Kriminalisti so osumljenca identificirali po obsežni preiskavi pritožb opeharjenih kupcev. Aretacija se je zgodila v trenutku, ko je moški poskušal nezakonito zapustiti državo. Po navedbah policije je primer opomnik na nevarnosti naložb prek nepreverjenih spletnih oglasov, saj je storilec izkoristil pomanjkanje nadzora nad digitalnim oglaševanjem nepremičnin.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad Reza Radan je napovedal začetek obsežne operacije ciljno usmerjenih aretacij posameznikov, ki jih oblasti označujejo za voditelje in spodbujevalce protestov. Operacija, ki se je začela pred dvema dnevoma, je usmerjena proti osebam, ki prek spletnih platform in na uličnih zborovanjih pozivajo k ljudskemu uporu in sodelovanju v demonstracijah. Po navedbah generala Radana so policijske enote prejele jasna navodila za identifikacijo in pridržanje tistih, ki aktivno spodbujajo nemire. Iranske oblasti s tovrstnimi ukrepi poskušajo omejiti širjenje protestnih gibanj, ki se spopadajo z močnim represivnim aparatom države. Ukrep odraža zaostreno strategijo iranskega varnostnega vrha pri zatiranju civilnih nemirov in nadzoru nad digitalno komunikacijo, ki služi za organizacijo shodov.

Iranska policija v provinci Jazd je izvedla operacijo, v kateri je identificirala in pridržala večje število administratorjev spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Poveljnik policije v provinci Jazd je pojasnil, da so bili aretirani posamezniki obtoženi spodbujanja nemirov in širjenja informacij, ki vznemirjajo javnost. Po navedbah organov pregona so osumljenci prek svojih digitalnih platform izvajali provokativna dejanja, s katerimi so skušali destabilizirati lokalno okolje. Operacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za nadzor nad informacijskim prostorom in preprečevanje protivladnih dejavnosti na spletu. Pridržane osebe so trenutno v postopku obravnave pri pristojnih pravosodnih organih. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile, da bodo strogo ukrepale proti vsem, ki izkoriščajo spletno okolje za organizacijo protestov ali širjenje protivladnih vsebin. Identiteta aretiranih in natančno število vpletenih profilov v uradnem poročilu nista bila razkrita.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visoke inflacije in ekonomskih razmer, razširili po celotni državi in postali vse bolj nasilni, kar je terjalo nove smrtne žrtve. Iranska policija je v soboto sporočila, da ne bo dovolila, da bi se mirne demonstracije sprevrgle v nerede ali oborožen upor. Tiskovni predstavnik policije je za tiskovno agencijo Fars izjavil, da bodo varnostne sile varovale državo in prebivalce do zadnjega diha ter preprečile sovražnikom države izkoriščanje razmer. Incidenti so se stopnjevali v več provincah, pri čemer policija stopnjuje svojo retoriko proti protestnikom, ki jih obtožujejo načrtovanja oboroženih vstaj. Razmere ostajajo napete, saj se število mrtvih po neuradnih podatkih še naprej povečuje, oblasti pa napovedujejo neizprosen odgovor na kakršno koli obliko nasilnega upora.

Protesti v Iranu, ki so izbruhnili pred tednom dni, postajajo vse bolj nasilni. Po poročanju državnih medijev je umrlo najmanj deset ljudi, med njimi tudi pripadnik iranskih varnostnih sil, več deset protestnikov pa je bilo aretiranih. Iranska policija je posvarila pred nevarnostjo oborožene vstaje. Teheran zavrača grožnje ZDA in poudarja, da bo preprečil nadaljnjo eskalacijo nemirov. Iran je pozval VS ZN k obsodbi Trumpovih groženj.

Iranska policija (FARAJA) je v uradni izjavi poudarila svojo vlogo pri zaščiti državljanov in nacionalne varnosti po nedavnih gospodarskih protestih, ki so zajeli dele države. Tiskovni predstavnik policije je dejal, da so nekatere skupine namerno poskušale izvajati pritisk na civiliste ter storitvene in policijske centre, da bi stopnjevale krizo in ustvarile pogoje za domnevne žrtve. Po navedbah policije so bili ti ukrepi usmerjeni v pretvarjanje civilnih protestov v nerede in upore. Institucije so napovedale, da bodo odločno preprečile kakršne koli poskuse destabilizacije države, ki naj bi jih spodbujali tuji sovražniki. Organi pregona so obljubili, da bodo do konca ščitili javni red in podpirali prebivalstvo, hkrati pa opozorili pred izkoriščanjem legitimnih gospodarskih pritožb trgovcev in širše javnosti za doseganje političnih ciljev. Razmere na terenu ostajajo pod nadzorom varnostnih sil, ki poudarjajo razliko med mirnim izražanjem nezadovoljstva in nasilnimi izgredi.

Poveljnik sil za zagotavljanje notranje varnosti v iranski provinci Lorestan je v uradni izjavi poudaril, da se je obdobje popustljivosti do tistih, ki kršijo javni red in mir, končalo. Po njegovih besedah policija ne bo več dopuščala dejanj, ki ogrožajo splošno varnost državljanov, in bo v prihodnje delovala z vso svojo avtoriteto. Izjava prihaja v času povečanih napetosti, pri čemer je poveljnik posebej izpostavil, da napadov na policijske postaje in prostore varnostnih organov ne bodo spregledali. Policijske sile bodo po novem izvajale strožje protokole za obvladovanje nemirov in zaščito državnih objektov. Ta premik v taktiki nakazuje na odločnejši pristop iranskih varnostnih organov pri zatiranju kakršnih koli oblik protestov ali dejavnosti, ki jih oblasti označujejo za spodkopavanje nacionalne stabilnosti. Poveljnik je v svojem nagovoru javnosti še pojasnil, da je zaščita varnosti prednostna naloga, ki zahteva brezkompromisno ukrepanje proti vsem povzročiteljem neredov.

General Ahmad Reza Radan, poveljnik iranskih policijskih sil, je v uradni izjavi poudaril odločenost policije pri preprečevanju tujih poskusov destabilizacije in razdelitve države. Po njegovih besedah bodo iranske varnostne sile prek operativnega nadzora in strokovnega ravnanja nevtralizirale načrte sovražnikov, ki naj bi po njegovem mnenju poskušali ustvariti kaos znotraj države. Radan je še posebej izpostavil boj proti dezinformacijam in kroničnemu širjenju laži na sovražnih spletnih platformah, ki naj bi poskušale ustvariti popačeno sliko o razmerah v Iranu. Poudaril je, da policija deluje v smeri zaščite varnosti in dostojanstva državljanov, pri čemer se namerava aktivno zoperstaviti vsem oblikam spletnega in fizičnega spodbujanja neredov, ki ogrožajo celovitost domovine.

Iranske varnostne sile so v provinci Alborz izvedle operacijo, v kateri so razbile organizirano mrežo in aretirale 14 oseb. Po navedbah poveljnika policije province Alborz so bili pridržani posamezniki strokovno usposobljeni za izdelavo improviziranih eksplozivnih naprav, vključno z molotovkami. Skupina je delovala v okviru tajne delavnice, kjer so proizvajali nevarna sredstva, namenjena destabilizaciji javnega reda. Policija trdi, da je bila mreža visoko organizirana in pripravljena na izvajanje operacij z uporabo eksplozivnih sredstev. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili morebitne povezave aretiranih z drugimi skupinami ali tujimi akterji. Operacija odraža poostrene varnostne ukrepe iranskih oblasti v regiji, kjer se redno spopadajo z notranjimi nemiri in organiziranim odporom proti državnim institucijam. Pridržane osebe so trenutno v priporu in čakajo na nadaljnje sodne postopke.

V več iranskih provincah so v zadnjih dneh izbruhnili siloviti protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer v državi. Demonstracije so prerasle v nasilne spopade s policijskimi silami, kar je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj šest smrtnih žrtev. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj troje ljudi, še 17 pa je bilo ranjenih, ko so se protestniki spopadli z organi pregona. Nasilje se je razširilo na več delov države, med drugim tudi v mesto Lordegan, kjer sta bili v četrtek zjutraj ubiti najmanj dve osebi. Protestniki, ki so nezadovoljni z visokimi življenjskimi stroški in gospodarsko nestabilnostjo, so se na ulicah soočili z represivnim odzivom policije. Poročila o žrtvah in ranjenih nakazujejo na stopnjevanje napetosti med iranskim prebivalstvom in oblastmi, ki skušajo demonstracije zatreti s silo.

V Iranu so med protesti proti zaostrenim gospodarskim razmeram izbruhnili siloviti spopadi med protestniki in policijo, ki so po navedbah lokalnih medijev terjali najmanj šest smrtnih žrtev. Nasilje se je razplamtelo po več dneh napetosti, ko so se prebivalci odpravili na ulice Teherana in drugih večjih mest, da bi izrazili nezadovoljstvo nad vztrajno gospodarsko krizo. Po poročanju tiskovne agencije Fars se je varnostna situacija močno poslabšala, ko so policijske enote poskušale razgnati množico s silo. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja nezadovoljstva, ki se je začelo konec decembra zaradi drastičnega zvišanja življenjskih stroškov in padca vrednosti nacionalne valute. Protesti so se sprva začeli kot mirno izražanje nezadovoljstva trgovcev in prebivalstva, vendar so se zaradi odsotnosti učinkovitih vladnih ukrepov in ostrega odziva represivnih organov hitro sprevrgli v smrtonosne nemire. Iranske oblasti so se spopadale z naraščajočim pritiskom, medtem ko so protestniki zahtevali sistemske spremembe vodenja gospodarstva.

Namestnik poveljnika policije v provinci Lorestan je sporočil, da so varnostne sile v Khorramabadu aretirale moškega, ki je imel pri sebi strelno orožje. Po navedbah iranskih oblasti so se na ulici Motahari zbrali prebivalci zaradi težkih gospodarskih razmer in naraščajočih življenjskih stroškov, kar pa naj bi poskušali izkoristiti posamezni oboroženi elementi in provokatorji. Policija je ob aretaciji zasegla pištolo in osumljenca označila za enega glavnih pobudnikov nemirov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v Iranu, kjer se prebivalstvo spopada z visoko inflacijo in gospodarsko krizo. Oblast trdi, da so proteste zlorabili osebki, ki jih opisujejo kot oportuniste in izgrednike, z namenom destabilizacije javnega reda in miru. Policijsko poročilo poudarja, da je bila intervencija nujna za zagotovitev varnosti civilistov, ki so mirno izražali svoje nezadovoljstvo nad ekonomsko situacijo.

V iranskem mestu Azna v provinci Lorestan je prišlo do nasilnega napada na sedež lokalne policije, v katerem so po uradnih podatkih umrle tri osebe, 17 ljudi pa je bilo ranjenih. Skupina napadalcev naj bi po navedbah lokalnih virov izkoristila protestni shod prebivalcev za izvedbo napada na policijske objekte. Med spopadi, ki so sledili vdoru v prostore, je prišlo do streljanja in fizičnega obračunavanja. Iranske oblasti so za dogodek obtožile tiste, ki jih označujejo za povzročitelje nemirov. Dogajanje v mestu Azna odraža širše napetosti v državi, kjer se protesti pogosto sprevržejo v nasilne spopade med varnostnimi silami in civilisti. Po incidentu so v provinci Lorestan poostrili varnostne ukrepe, ranjene pa so prepeljali v bližnje bolnišnice, kjer nekateri ostajajo v kritičnem stanju. Identitete žrtev še niso bile uradno potrjene.

V Iranu so se protesti proti visokim življenjskim stroškom, devalvaciji valute in gospodarskemu zastoju sprevrgli v smrtonosno nasilje. V zadnjih dneh je v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo več ljudi, vključno s civilisti in pripadnikom varnostnih sil. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij, kot sta Fars in Mehr, so se nemiri močno zaostrili v četrtek, ko so poročali o smrtnih žrtvah v več mestih. Val protestov se je začel v prestolnici Teheran, kjer so trgovci zaprli svoje dejavnosti zaradi hiperinflacije, in se nato hitro razširil v jugozahodni del države. Demonstracije predstavljajo enega najpomembnejših socialnih nemirov v Iranu v zadnjih treh letih. Protestniki izražajo nezadovoljstvo nad drastičnim zmanjšanjem kupne moči in splošnim slabšanjem gospodarskih razmer. Po navedbah tujih nevladnih organizacij in lokalnih virov so varnostne sile na nekaterih lokacijah uporabile silo za zatrtje protestov, kar je privedlo do tragičnih posledic na obeh straneh. Situacija v državi ostaja napeta, saj gospodarske težave, ki so sprožile upor, še naprej vztrajajo brez jasnih rešitev s strani iranskih oblasti.

Iranske oblasti so v enaindvajsetih provincah, vključno s Teheranom, za jutri razglasile dela prost dan v javnih ustanovah in šolah, kot uradni razlog pa navedle izredno nizke temperature. Odločitev sovpada z valom množičnih protestov, ki se zaradi gospodarskih težav in visokih tečajev tujih valut širijo po različnih mestih v državi. V prestolnici Teheran je policija že posredovala proti protestnikom, ki so se zbrali zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Kritiki in opazovalci menijo, da bi lahko bila razglasitev dela prostih dni tudi poskus oblasti, da bi zmanjšale število ljudi na ulicah in s tem omejile nadaljnje proteste. Kljub uradnim navedbam o mrazu so gospodarske razmere in padec vrednosti domače valute glavni razlogi za nezadovoljstvo prebivalstva, ki se v večjih mestih spopada s policijskimi silami. Razmere v državi ostajajo napete, saj se protesti vrstijo v času, ko se država bori s kombinacijo ekstremnih vremenskih razmer in notranje politične nestabilnosti.

Iranska policija opozarja državljane na nevarnost prenosa in nameščanja bančnih aplikacij iz nezanesljivih virov. Svetujejo, da se za prenos aplikacij uporablja le uradne spletne strani bank ali druge zanesljive domače vire, izogibati pa se je treba iskanju aplikacij preko spletnih iskalnikov.

Iranska policija je napovedala prometne omejitve na cestah po državi, še posebej na severu države, zaradi pričakovanega povečanega prometa ob koncu tedna.

Iranska policija je med 12-dnevno vojno z Izraelom aretirala približno 21.000 ljudi zaradi različnih obtožb, vključno s sumom vohunjenja. Informacijo je sporočila iranska nacionalna policija. Po poročanju lokalnih medijev je policija prejela več kot 7.850 nasvetov od javnosti.

Iranska policija je v zadnjih petih mesecih po vsej državi aretirala več kot 80 večjih preprodajalcev drog. Poleg tega so od začetka iranskega leta (21. marca) zasegli več kot 113 ton narkotikov, od tega je bilo 75 % odkritih v vzhodnih provincah države.

V spopadih med iransko policijo in militanti skupine Jaish al-Adl v provinci Sistan-Balučistan na jugovzhodu Irana so bili ubiti štirje ljudje. Med žrtvami so policist in trije pripadniki militantne skupine Jaish al-Adl, ki so napadli policijsko postajo v mestu Saravan. Iranski mediji poročajo o silovitem oboroženem spopadu.